Lovni turizem je del trajnostnega upravljanja z divjadjo, ki se izvaja skladno z lovsko zakonodajo in načeli lovske etike. Poteka tako, da lovska družina odstrel določene divjadi v svojem lovišču organizira, uplenijo pa jo tuji ali domači lovski gosti. Vsa uplenjena divjad se evidentira v lovskem informacijskem sistemu Lisjak, trofeje pa obračunamo po ceniku LZS ali v pavšalnem znesku, če je trofeja bolj slaba.
Tuji gosti
Vsako leto meseca maja se veselimo prihoda naših starih prijateljev, lovskih gostov iz Italije, natančneje iz okolice Bolzana. K nam na lov na srnjaka hodijo že več kot dvajset let. Za odstrel jim ponavadi ponudimo 6 do 8 srnjakov. Če je vreme ugodno, in da ni ravno čas košnje, ponavadi uplenijo razpoložljive srnjake. če pa je lovska sreča bolj skopa, pa pridejo še avgusta, ko je prsk. Na lov gredo zgodaj zjutraj, ko je še tema in pozno popoldne pred mrakom. Vodijo jih naši člani, saj sami ne smejo v lovišče. Zjutraj jim skuhamo kavo ali čaj, zvečer pa jim pripravimo izdatno večerjo. Trofeje jim že vrsto let pripravlja naš član Jože Plankar.
V arhivu naše lovske družine piše, da se je začela ukvarjati z lovnim turizmom leta 1994. Za to je bilo odločilno naključno srečanje našega zdaj že pokojnega člana Janeza Vrhovca – Kavca z Vira pri Stični z lovskim čuvajem gojitvenega lovišča Kozorog-Kamnik. Ta mu je potožil, da imajo tisto leto preveč lovskih gostov in išče lovsko družino, ki bi nekatere od njih povabila na lov na srnjaka v svoje lovišče. Ker bi nam bil kak finančni priboljšek dobrodošel, se je naš upravni odbor v soglasju s takratnim starešino Silvom Ovnom odločil, da poskusimo s te vrste turizmom. Organizacija je hitro stekla. Določili smo dva do tri srnjake, poiskali vodiče in poskrbeli za vse potrebno.
Konec maja smo pričakali pet lovskih gostov iz Italije. Ugotovili smo, da niso kaka visoka lovska gospoda, ampak čisto navadni, preprosti ljudje. Uplenili so dva srnjaka in zadovoljni odšli s prošnjo, če lahko naslednje leto spet pridejo.
Led je bil prebit. Še največ preglavic nam je delal jezik, vendar se lovci še kako hitro sporazumemo tudi z rokami, če ne gre drugače. Tako smo tudi v naslednjih letih gostom namenili za odstrel par srnjakov. Vedno so zadovoljni odšli. Izkazalo se je, da so dobri strelci z visoko lovsko etiko in tudi dobri tovariši. Nekaj lovskih sezon so prenočevali na Kavčevi Turistični kmetiji Grofija na Viru pri Stični. Kasneje so izrazili željo, da bi tri dni, kolikor je trajal lov, spali v našem lovskem domu. Ker imamo v zgornjem delu dve sobi za goste, jim ni bilo težko ugoditi.
Nekega leta so se naši gostje najavili konec maja, ko kmetje pospravljajo seno. Vedeli smo, da na pokošenih travnikih srnjaka ni pričakovati. Bili smo obupani, saj smo mislili, da bodo italijanski lovci tokrat odšli od nas brez trofeje. A nas je boginja Diana presenetila s svojo radodarnostjo. Vodič Janez Ambrož je peljal gosta na prežo v Močile, kjer travnik še ni bil pokošen, in je upal, da bo srnjak izstopil. Srnjaka ni bilo, pojavila pa sta se dva divja prašiča. Presenečeni gost je s prvim strelom zgrešil, z drugim pa zadel lanščaka. Tudi drugi gost je imel tisto jutro srečo in je uplenil srnjaka z zelo zanimivim rogovjem. Zavladalo je splošno veselje in gosta sta nas zvečer povabila v naš lovski dom na večerjo, ki sta jo sama pripravila. Izkazala sta se zelo dobra kuharja, saj so bili njuni špageti res okusni.
V tem dolgem obdobju smo skupaj doživeli marsikaj lepega in med nami so se spletla pristna lovska tovarištva in prijateljstva. Upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Domači gosti
Lov na medveda pomeni vsakemu lovcu vrhunec lovskega udejstvovanja, saj je to naša največja zver in zato željena trofeja. Odstrel medveda nam določi ministrstvo, ponavadi je to en ali dva osebka teže od 100 do 150 kg za več lovskih družin. Če ni interesa med člani, ponudimo odstrel lovskemu gostu, ki ga povabi kak naš član, ki je potem tudi njegov spremljevalec. Tako je bilo tudi 14.aprila 2018, ko je Anton Kralj povabil gosta Tomaža Robeka na odstrel medveda. Gost je medveda, samca, teže 125 kg, uplenil malo po osmi uri zvečer na Polževem v revirju Bojansko. Medved ni padel v ognju, temveč so ga izsledili s psom krvosledcem.
