Funkcijo gospodarja LD opravlja Gregor Hauptman. Gospodar skrbi za organizacijo odstrela na podlagi letnega načrta, vodi evidence odstrela, organizira in uskljajuje delovne akcije, sodeluje s pristojnim LUO, ter opravlja druge naloge s področja varstva in gojitve divjadi.
Skrb za naravo
V kulturni krajini so ljudje s svojimi posegi okrnili sposobnost narave, da sama skrbi za svoje, torej naravno ravnovesje. Posledica tega je, da so izumrle nekatere živalske vrste, ki so po naravni poti uravnavale številčnost in biološko kondicijo drugih vrst. To vlogo je prevzel lov in tako skuša ohranjati naravno ravnovesje. Določene živalske vrste so namreč označene kot divjad, ki jo lovci v določeni lovni dobi odlovijo.
Lovci s svojo dejavnostjo varujemo naravo. Pri tem je naš najpomembnejši cilj ohranjanje pestrosti živih bitij ali biodiverzitete. To je v naravi pomembnejše kot varovanje življenja posameznih osebkov. Velika večina prosto živečih živali v naravi namreč ne doseže visoke starosti in torej ne pogine po tej naravni poti. Največ osebkov zaključi svojo življenjsko pot kot hrana drugim vrstam živali, najpogosteje v svojem najzgodnejšem obdobju življenja. Do odraslosti preživijo samo osebki, ki jih je narava za življenje najbolje opremila z najkrepkejšo telesno zgradbo, kondicijo, spretnostjo, sposobnostmi.
Lov človeku že od konca ledenih dob ne pomeni več nujno potrebnega iskanja hrane za preživetje. Zelo dolgo mu tudi ni več samo šport, ampak predvsem celovit pristop k skrbi za naravo. Dolžnost in poslanstvo vsakega lovca je spoštljiv odnos do narave in načrtno prizadevanje za varstvo samih živali in njihovega življenjskega prostora. S tem lovci delujemo v prid trajnostne rabe narave. To pomeni, da naravo varujemo za sedanji in za naslednje rodove. Tak način delovanja imamo zapisan tudi v Zakonu o lovstvu, ki opredeljuje ukrepe za ta namen. To so biomeliorativni in biotehniški ukrepi.
Gospodarjenje z divjadjo
V LD Ivančna Gorica gospodarimo s približno 4200 ha velikim loviščem. Od teh 4200 ha je približno 3800 ha lovne površine, ostalo so večja naselja, zaselki, ceste, industrijske cone in ostale površine na katerih je lov prepovedan. Lovišče imamo razdeljeno v tri revirje in sicer Bojansko – Polževo, Metnaj – Pristava in pa Veliki Boršt.
Aktivnosti v lovski družini potekajo skozi celo leto. Po zboru članov, ki je nekje konec februarja ali v začetku marca pričnemo z delom v lovišču in lovskem domu, ki poteka nekje do konca maja. Pri tem člani opravijo obvezne delovne ure v lovišču ter lovskem domu. V lovišču vsako leto potekajo razna vzdrževalna dela, kot so razna popravila na lovskih objektih, založitev solnic, obnova krmišč in kaluž, obsek gozdnega robu, vzdrževanje vodnih virov in podobno. Pri lovskem domu potekajo vzdrževalna dela skozi celo leto ( košnja, urejanje okolice itd. ). Evidenco opravljenih ur v lovišču vodijo skupinovodje, pri lovskem domu pa za to skrbi oskrbnik. V spomladanskem času opravimo tudi pristrelitev orožja. Pristrelitev mora opraviti vsak član, ki želi v tekočem letu loviti visoko divjad. Za izvedbo in vodenje evidenc skrbi referent za strelstvo.
S prvim majem se prične lov na srnjaka in proti koncu leta na vso ostalo lovno divjad, ki je v našem lovišču. Od velike divjadi v našem lovišču lovimo zlasti srnjad, divjega prašiča ter jelenjad. Medveda lovimo po odločbi. Od male divjadi lovimo lisico, zajca, jazbeca, kuno belico, kuno zlatico ter v zadnjem obdobju tudi šakala.
V jesenskem času v oktobru pričnemo z jesenskimi pogoni, ki po razporedu potekajo do sredine decembra, ko se konča lov na zajca. S pogoni po dogovoru lovimo še do konca meseca januarja. Z lovi po dogovoru smo imeli že kar nekaj uspeha, celo veliko več kot pa z lovi po razporedu.
Plan vseh aktivnosti v lovski družini trenutno načrtujemo z dvoletnim načrtom, ki nam ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije. Vse evidence odstrela se vodijo v evidenčnih knjigah, beležimo tudi iskanja po krvni sledi, škode na kmetijskih in drugih površinah. Vse pa beležimo v lovski informacijski sistem »Lisjak«.
Za pravilno vodenje evidenc ponavadi skrbi gospodar lovske družine ali informatik.
Za pravilno izvajanje aktivnosti v lovišču pa skrbi lovsko čuvajska služba.
Biomeliorativni ukrepi
Z biomeliorativnimi ukrepi skrbimo predvsem za življenjski prostor divjadi in prosto živečih živali:
– V našem lovišču ročno in strojno kosimo pet travnikov. S tem preprečujemo njihovo zaraščanje in tako divjadi omogočamo pašo. Z dveh od njih tudi spravljamo seno za zimsko krmljenje.
– Vzdržujemo gozdni rob in druga grmišča, saj so to življenjski prostori in zavetišča številnih živali. V našem lovišču poteka strnjeno grmišče za divjad od Velikega Črnelega proti Gorenji vasi. V Velikem Črnelem, Zavrtačah in Malem Hudem pa so še manjša grmiščna zatočišča ali remize za malo divjad.
– Sadimo in gojimo drevje, katerega plodovi lahko služijo za hrano divjadi. V največjem obsegu so to hrast, bukev, lesnika in divja češnja, občasno pa še nekatere druge vrste.
– Na območjih, kjer primanjkuje površinskih voda, urejamo in vzdržujemo kaluže. Te so v osnovi namenjene divjim prašičem, da se v njih valjajo, a številnim živalim služijo tudi kot napajališča.
– Urejamo in vzdržujemo tudi drugačne vodne vire. V Velikem Črnelem smo tako uredili bajer za race mlakarice, a sedaj najdejo tam zavetje tudi druge obvodne ptice. Občasno se pojavi celo vodomec. V vodi živijo tudi ribe, predvsem krapi in kleni.
– Postavljamo in vzdržujemo ptičje gnezdnice, saj zaradi odstranjevanja starega drevja zlasti ptice duplarice težko najdejo primerna dupla za gnezdenje. Na bajerju v Velikem Črnelem pa smo postavili gnezdilnice za race mlakarice.
Biotehniški ukrepi
Z biotehniškimi ukrepi skrbimo neposredno za divjad:
– Postavljamo razne vrste krmišč, ki se med seboj razlikujejo po načinu delovanja in namenu. To so jasli, korita, krmilni valji in avtomatske krmilnice. Pozimi, ko v naravi primanjkuje hrane, krmišča zalagamo s zimsko krmo.
– S privabljalnim krmljenjem skušamo preprečili škodo, ki bi jo divjad lahko povzročala na kmetijskih pridelkih. V ta namen krmimo v notranjosti gozdov in s tem divjad zadržujemo v gozdu. Krmne njive imamo v Zgornjih in Spodnjih Rupah, na Polževem, v Stiškem potoku, na Osredku, na Vrheh in v Dragi.
– S privabljalnim krmljenjem privabljamo divjad na posebna krmišča zaradi monitoringa in odstrela. To je spremljanje divjadi zaradi določanja staleža in zdravstvenega stanja. Privabljalna krmišča za divje prašiče imamo v Velikem Borštu, na Osredku, v Bojanskem, na Polževem in v Pasji Gorici.
– Urejamo lovske steze, ki jih lovci uporabljamo za zalezovanje divjadi. Pri urejanju teh stez sodelujemo z lastniki gozdov.
– Izdelujemo, postavljamo in s kameno soljo zalagamo solnice. To počnemo spomladi, ko divjad prehaja z zimske hrane (želoda, žira) na sveže zelenje. Sol v prebavilih veže nase odvečno vodo, da živali nimajo prebavnih težav. V celem lovišču imamo dvaindvajset solnic.
– Skrbno načrtujemo odstrel posamezne vrste divjadi.
– Občasno dodajamo v lovišče tiste vrste divjadi, katerih stalež se je iz različnih razlogov prekomerno zmanjšal. Tako smo v zadnjih obdobjih dodajali poljske zajce in fazane, a žal oboje dokaj neuspešno.
– Postavljamo opazovalnice, ki jih z bolj ustaljenim izrazom imenujemo preže. Imamo štiriinšestdeset visokih prež, ki so enakomerno razporejene po vseh treh revirjih. Največ je prostostoječih zaprtih, nekaj manj pa prostostoječih odprtih in drevesnih..
– Ponekod ob cestah s kemičnimi sredstvi postavljamo »kemične ograje«, ki divjad odvrača in ji tako preprečuje prehod čez cesto. – Sodelujemo z Veterinarsko upravo in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri vzorčenju divjad zaradi ugotavljanja nekaterih bolezni in spremljanja njene plodnosti.
Odstrel divjadi
Ena izmed dejavnosti v lovski družini je tudi odstrel divjadi. Odstrel v lovski družini poteka skozi celo leto. Divjad ima zakonsko določeno lovno dobo, ki jo mora vsak lovec poznati in jo spoštovati. Pri odstrelu divjadi vodimo evidence odstrela velike divjadi, male divjadi ter evidenco zavarovanih vrst. Količino odstrela načrtujemo v letnem načrtu v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. ZGS nam za vsako lovsko leto plan odstrela po potrebi uskladi ter končno potrdi.
Poleg odstrela beležimo tudi ostale izgube divjadi skozi celo leto. Med ostale izgube uvrščamo povoz na cesti, pogin, prekos, zveri, potepuški psi in druge.
Pri odstrelu divjadi je pomembno, da lovec pred odstrelom zna divjad oceniti, saj je to najbolj pomembno za pravilen odstrel divjadi. Pri odstrelu velike divjadi ( srnjad, jelenjad, divji prašič ), moramo paziti na spolno in starostno strukturo. Pomemben je tudi odstrel telesno šibkejših, bolnih osebkov pred zdravo divjadjo. Upoštevamo tudi lovsko etična načela (mladiča potem srno).
Ko odstrelimo veliko divjad ji najprej poklonimo »zadnji grižljaj«, nato jo v čim krajšem času skrbno očistimo. Po čiščenju pa jo čim prej prepeljemo do hladilnice. Pred končno oddajo v hladilnico mora vsak osebek visoke divjadi pregledati pooblaščeni preglednik, ter jo opremiti z ustrezno dokumentacijo. Po posvetu z upleniteljem se divjad odda za javno ali za lastno porabo in na osnovi tega preglednik divjad opremi z ustreznimi dokumenti. Lovci lahko dobimo divjad za lastno porabo samo s plačilom po veljavni tržni ceni in na noben drug način.
Pri domnevno zgrešenem strelu ali zastrelitvi visoke divjadi je v naši lovski družini obvezna kontrola nastrela s psom krvosledcem.
Malo divjad v LD Ivančna Gorica lovimo individualno ter skupinsko na skupnih lovih in pogonih. Na skupnih lovih lovimo tudi visoko divjad in sicer jelenjad ter divjega prašiča. Srnjadi na skupnih lovih in pogonih ne lovimo. Od male divjadi lovimo zajca, lisico, kuno zlatico in belico, jazbeca, v zadnjem času šakala, raco mlakarico. Raco v zadnjem času lovimo v manjšem obsegu zaradi vse slabših pogojev za lov v urbanem okolju.
Pri lovu male divjadi pa nam v naši lovski družini zelo pomagajo preizkušeni lovski psi, ki so zaenkrat številčno kar lepo zastopani.
V naši lovski družini letno odstrelimo okrog 100 kom srnjadi, od 15 – 35 divjih prašičev, jelenjad pa v manjšem obsegu od 0 – 5kom. Pri mali divjadi se odstreli največ lisic, vse ostalo pa v manjšem številu.
Lovsko leto pravimo, da se konča z 31.12. tekočega leta.
Škode od divjadi
Škode, ki jih povzroča divjad na kmetijskih rastlinah, so odvisne predvsem od vrste divjadi, pa tudi od vrste kmetijske rastline in njene razvojne faze. Največ škode povzroči divjad s hranjenjem, torej s pašo in objedanjem, pa tudi z mečkanjem, ritjem, lomljenjem in valjanjem. Tudi v LD Ivančna Gorica se soočamo s škodo, ki jo povzroči divjad. Največ škode naredi divji prašič, nekaj tudi srnjad, jelenjad malenkostno, na balah pa kdaj tudi siva vrana, sraka in šoja. Generalno škoda ni tako velika, da bi ogrožala naše finančno stanje, tako da lastnikom kmetijskih zemljišč lahko sproti poravnamo naše obveznosti, bodisi finančno, z materijalom za zaščito ali s svojim delom.
Od leta 2008, do 2023 smo imeli okoli sto škodnih zahtevkov zaradi divjega prašiča, oškodovancem smo plačali malo več kot 8000 €, štirikrat škodo po srnjadi, plačali smo 400€ in nekaj malega od jelenjadi in sive vrane. Približno 350 € smo povrnili v materialu, ter opravili130 ur dela pri sanaciji travne ruše.
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste (rjavi medved, volk, ris in drugi) je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Informacijski sistem “Lisjak”
Spletna aplikacija Lisjak je namenjena obdelavi določenih osebnih podatkov članov, članic in drugih podatkov v elektronski obliki s področja lovstva in ohranjanja narave v okviru nalog in pooblastil LZS ter njenih članic, oz. drugih lovskih organizacij. Zbirke podatkov so vodene v naslednjih modulih:
- članski modul vsebuje zbirke osebnih podatkov aktivnih članov, bivših članov in lovskih gostov (dostop za urejanje ima tajnik društva).
- modul organizacija vsebuje zbirke predpisanih podatkov o lovskih organizacijah, loviščih in območnih lovskih zvezah (dostop za urejanje ima tajnik društva).
- modul odstrel in izgube vsebuje predpisane podatke o odvzemu divjadi, namenjenih za kategorizacijo in poročila, ki jih predpisuje Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi, ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju, ter predpis, ki ureja vsebino načrtov upravljanja z divjadjo (dostop za urejanje ima gospodar društva).
- modul izobraževanje vsebuje zbirke podatkov o vrstah razpisanih in izvedenih izobraževanj v lovstvu, udeležence procesa izobraževanj s podatki o uspešnosti opravljenih preverjanj znanj in predavatelje po vrstah in temah izobraževanj (dostop za urejanje ima tajnik društva).
- modul škode-objekti vsebuje zbirke podatkov o prijavljenih in ocenjenih škodah od divjadi, oškodovancih, načinu in višino povračila škode (dostop za urejanje ima gospodar društva).
- modul kinologija vsebuje zbirke podatkov o lovskih psih po pasmah z opravljenimi preizkušnjami, podatke o vodnikih in podatke o iskanjih po strelu na divjad ali veliko zver (dostop za urejanje ima gospodar in tajnik društva).
- modul letni načrt vsebuje zbirke podatkov o načrtovanih in izvedenih ukrepih upravljanja z loviščem in divjadjo, predpisanih s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (dostop za urejanje ima gospodar društva).
- modul delo z mladimi vsebuje zbirke podatkov o delu z mladimi, ciljni skupini, številu udeležencev trajanju dogodka, številu izvajalcev itd. Modul je bil v sistem dodan pozneje. (dostop za urejanje ima tajnik društva).
Prispevke pripravili:
- Gregor Hauptman
- Jan Smrekar
- Zvone Lavrič